ZMAGA V ZAGREBU

zagreb Zaradi popestritve treninga sva se z Aleksom odločila, da se med vikendom odpraviva trenirat na bolder steno v Zagreb, ko pa sva ugotovila, da SPK Fothia v nedeljo organizira celo tekmo, je bila motivacija še večja. Ker je moja vozniška trenutno preluknjana (ne, niso mi je vzeli, čakam novo, ker je stara potekla Laughing), sva si organizirala še "šoferja", ki pa ni imel nobenih pripomb. Tako smo zjutraj v avto zmetali vso potrebno opremo in se odpeljali, vendar nismo prišli daleč, saj smo še pred Zidanim Mostom ugotovili, da z Aleksom s seboj nimava osebnih dokumentov. "Zakaj me to ne preseneča?", je bil, seveda, očijev komentar, na srečo pa za povratek nismo porabili preveč časa in smo na prizorišče prispeli pravočasno.

Z majhno zamudo se je tekmovanje začelo. Ker je bilo prijavljenih več tekmovalcev, kot je organizator pričakoval, smo bili razdeljeni v dve skupini. Za povečano število je poskrbel tudi Aleks, saj je podlegel provokaciji in se prijavil. Super! Vsaka skupina je imela na voljo 30 minut časa za plezanje in 30 minut odmora, tako da je vsak tekmovalec skupaj imel uro in pol časa za nekaj manj kot 30 balvanov. Za ogrevanje sem hitro splezala nekaj lažjih, potem pa sem stopnjevala težavnost. Prvih 30 minut je minilo dokaj hitro in preplezanih sem imela 12 balvanov, kar je bil zadovoljiv izkupiček pa tudi "navita" nisem bila preveč. V drugem ciklu so me čakali predvsem težji balvani. Z nekaterimi sem uspešno opravila, z drugimi žal ne, vendar je bilo do konca še dovolj časa. Drugi odmor je minil kar prehitro in že sem pošteno čutila utrujenost, kar pa me ni ustavilo, saj mi je za tretjo rundo ostalo še devet ne-preplezanih problemov. Poizkusila sem na vseh, vendar jih pet nikakor nisem zmogla, nato pa so nam sporočili, da se čas plezanja po kratkem odmoru podaljša še za 15 minut. Z močmi sem bila res že na koncu, vendar sem bila prepričana, da lahko osvojim še kakšen vrh, kar mi je ob bučnem navijanju ostalih tekmovalcev uspelo prav v zadnji minuti.

Kaj pa Aleks? Prijavil se je, seveda, samo za hec, saj mu je čas ob plezanju precej hitreje mineval, poleg tega pa je bilo mnogo bolj zabavno. Prvi krog je plezal zelo dobro in osvojil devet vrhov, odmor pa mu je žal bolj škodil kot koristil, vendar je kasneje vseeno zmogel še štiri balvane. Da ne bi ponovno staknil kakšne poškodbe, se je v zadnjih minutah plezanju raje odpovedal - bolje tako, kot da bi si sama očitala, da je šel tekmovat tudi na mojo pobudo.

Rezultat na tej tekmi ni bil preveč pomemben (osvojila sem prvo mesto), več mi pomeni to, da sem imela res odličen trening (pohvala organizatorju za res lepe balvane vseh težavnosti), da sva s trenerjem ugotovila še nekaj mojih pomanjkljivosti in da smo preživeli lepo športno popoldne. Za piko na i pa smo za spomin vsi trije prejeli majice tekmovanja - hvala za prijaznost in super dobrodošlico. Še pridemo!

 
Mateja

Zadnja sprememba ( četrtek, 18. november 2010 )