LIZINO PRESENEČENJE - ZLATO IN SREBRO

gr_liza_spokalom_druga_skupno Zadnje tekme letošnje Vzhodne lige smo se vsi veselili, saj je bila Liza na zadnjih dveh tekmah druga in četrta - in glede na njeno odlično plezanje na umetni steni na treningih ter na kar nekaj zanjo zahtevnih plezanjih v skali, smo vsi vedeli, da ji bo šlo tudi tokrat odlično. Imeli smo le eno težavo... Poškodbo. Natanko teden dni pred tekmo je Liza med igro padla in si poškodovala desni palec, ki je takoj postal boleč in otekel. Zdravnica je predvidevala, da si je natrgala ali celo strgala vezi. Kaj natančno je res, je težko reči - zdravniki pač ne razumejo vedno, kaj pomeni biti mladi plezalec in kako pomemben prst je zanj palec; Lizini starši pa seveda ne razumemo, kako zdravniki ne uvidijo, da imajo pred sabo bodočo prvakinjo, ki bi jo morali tudi zaradi palca poslati vsaj na magnetno resonanco in na fizioterapije.Smile

Kakor koli, Liza je v tednu pred tekmo opravila zgolj en trening, pa še pri tem je pazila na prst - in nenazadnje smo tudi ta trening »zgoljufali«, saj ji je zdravnica za prste določila počitek, obkladke, ji napisala opravičilo tudi za šolsko telovadbo, priporočila nošenje roke v ruti, pa tudi pisanje v šolske zvezke pri pouku je imela opravičeno, saj jo je prst celo pri držanju svinčnika bolel... Ampak zadnja tekma je zadnja tekma. Prst je bil v petek samo še minimalno otekel in rekli smo si, da naj p ač poskusi, saj si je tekmovanja tako zelo želela. Liza je bila pred zadnjo tekmo v skupnem seštevku na četrtem mgr_liza_prvo_mestoestu. Pred njo so bile tri odlične tekmovalke,  pa tudi za njo sta bili dve, ki sta lahko ob dobrem rezultatu računali na skupne stopničke. Mama je preračunavala in preračunavala in ugotovila, da mora biti Liza na tekmi druga, če želi stopničke tudi skupno. A to se je zdelo kot neulovljive sanje - tako zaradi prsta kot zaradi vseh odličnih tekmovalk med mlajšimi cicibankami. Ob prihodu v dvorano Brinje v Grosupljem, se je drugo mesto zdelo povsem nemogoče. Obe smeri sta bili videti težki in z nekaj velikimi razmaki med oprimki, kar zna biti precej zoprno, če si za glavo manjši od drugih tekmovalk. Poleg tega celo odrasla demonstratorja do vrha nista prišla kar brez naporov. Lizi sva zato starša dejala, naj se potrudi po najboljših močeh, da lahko pripleza do vrha (takšne majhne laži za spodbudo menda niso greh?), da pa ne bo nič hudega, če stopničk tokrat ne bo, saj je proga zares zahtevna. Potem je svoje naredil še trener Aleksander - z Lizo sta si skupaj pogledala zadnjo tekmovalko pred njo in ko so Lizo vpeli, je rekel samo: »Malo sem jo začaral.« Kakšno magijo obvlada ne vemo, je pa res, da je delovala...

Ob glasnem vzklikanju tako vseh otrok in staršev iz našega kot iz drugih klubov je Liza lezla in lezla in premagala tudi tisti daljši razmak med grifoma, ki ga  druge deklice žal niso. Dosegla je višino 19+ in si  tako priborila za dva grifa naskoka. Kar vriskali smo! Takoj za njo se je podala v steno še Neža in Novega mesta, ki je dosegla isto višino. In tako se je prva smer končala z delitvijo prvega mesta, česar smo bili vsi zelo veseli - še zlasti zato, ker je Liza presegla naša pričakovanja in je prst pri plezanju ni niti malo bolel.

gr_liza_druga_skupnoDruga smer se je zdela težja - pred tem so jo plezali mlajši in starejši cicibani in nihče ni dosegel vrha, torej se je ta zdel tudi za cicibanke nedosegljiv. Pri dečkih je bila najboljša dosežena višina 35-. Mlajše cicibanke so dosegale višino 22 ali 22+, le Neli iz Grosuplja je uspelo priti do višine 24-, vendar pa je Nela precej višja od Lize... Pa dajmo. Liza je lezla in lezla, se zavihtela preko višine 22, 23, 24 in šla kar naprej in naprej! Da je njeno mami in atija skoraj vrglo od adrenalina in da sta imela čisto bele členke od stiskanja pesti, je verjetno odveč govoriti. Dosežena višina: 33! Veselje in ponos, ki mu ni konca... Neži, ki si je po prvi smeri z Lizo delila prvo mesto, se je v drugo žal zalomilo, a kljub temu je po seštevku obeh smeri pristala na tretjem mestu, torej je dosegla svoje prve stopničke, česar upamo, da se je tudi neizmerno razveselila - in kar ji bo gotovo dalo veliko volje za tekme v prihodnji sezoni.

Tako, to je bila torej prva Lizina tekma z zlato medaljo okoli vratu, česar nihče od nas ne bo mogel nikoli pozabiti. Zmaga pa je bila še slajša, ker si je z njo prislužila tudi tiste sanjske stopničke v skupnem seštevku, ki so se nam zdele bolj kot ne neulovljive. Bravo Liza, naj bosta zlata medalja in srebrni pokal spodbuda za naprej! Sicer pa - veste, kaj je pri plezanju in tekmah najlepše? Da ima Liza vse več novih prijateljev, tako tistih iz kluba kot tistih iz drugih krajev po Sloveniji - lepo je videti, kako se na tekmah igra z mladimi plezalkami iz drugih klubov in kako navijajo ena za drugo.

Za konec pa seveda še zahvala vsem odličnim trenerjem v PK Laško, še posebej Aleksandru, ki je glavni krivec za odlične rezultate in vse večjo ljubezen do plezanja, ter Mateji, ki je otrokom odličen vzor tega, kako daleč lahko prideš s trdim delom. In naj ne pozabim na starše: super ste, prava navijaška ekipa!

Lizina mami Uršula

Zadnja sprememba ( sreda, 23. maj 2012 )