Že zjutraj pri odhodu v službo sem imel občutek, da bo danes nekaj šlo narobe in bom ostal brez prostega popoldneva, ki sem ga nameraval preživeti s svojim kosmatincem s sprehodom po okoliških gričih, da ujameva še zadnje sončne žarke te jeseni in izkoristiva lep sončen dan, ki je napovedan.
Kot, da sem priklical težave s tem razmišljanjem, se je potrdil Murphyjev zakon, da če obstaja najmanjša možnost, da bo šlo kaj narobe, bo narobe tudi šlo. Bo prihodu iz službe domov ob odprtju vhodnih vrat v nosnice udari neprijeten vonj po gnilem. Spet zamašeni odtoki pomislim. Pa zjutraj še nič ni kazalo na to, da so odtočne cevi zamašene. Voda iz pomivalnega korita je normalno hitro odtekala, brez zastojev. Preoblečem se v delovan oblačila, saj če bo potrebno čiščenje odtoka, bo delo kar umazano in smrdljivo. Najprej preverim v kopalnici, kjer je najmanjša verjetnost, da so odtočne cevi zamašeni in da bo potrebno čiščenje odtoka. In res, z vodo napolnim umivalnik do roba in potegnem čep iz sifona. Voda skoraj v trenutku izgine v luknji v umivalniku. Ok, kopalnica je v redu. Zdaj še kuhinja. Previdno odprem pipo in najprej počasi spuščam vodo v pomivalno korito. Nič, zaenkrat voda normalno odteka, ko pa odprem pipo do konca in voda z močnim curkom začne teči iz pipe, pa se dokaj hitro pokaže težava, odtočne cevi ne požirajo več vode, to pomeni zamašitev in nezaželeno čiščenje odtoka in to kljub temu, da redno čistimo odtoke s sodo bikarbono in kisom ter smo pazljivi pri pomivanju posode, da ostanki hrane in maščob ne zaidejo v odtočne sisteme, ti največkrat povzročajo zamašitev, da je potem potrebno čiščenje odtoka. In vem kje je težava, pravokotno koleno pod našo kuhinjo je verjetno neprehodno. S pomočjo tako imenovane podgane se lahko čiščenje odtoka prične.
Že po nekaj poizkusih je cev prehodna in smrad v trenutki izgine.
…